Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci smo se priključili Tednu pisanja z roko 2024, ki je potekal od 22. do 26. januarja 2024. Osrednja tema je bila »Zapis časa o nas«. Osredotočili smo se na spomine in dogodke, ki so nas zgradili in oblikovali, da se danes take prepoznavamo in opisujemo.
S pomenom pisanja z roko smo se srečali že v mesecu novembru, saj smo se dne 21. 11. 2023 odpravili v Ljubljano in med drugim obiskali knjižni sejem, kjer smo se ustavili ob stojnici društva Radi pišemo z roko in prevzeli plakat Pišem z roko. Že naslednji dan smo ga obesili v razredu, kjer poteka pouk slovenščine, ob tem pa se z dijaki posameznih razredov pogovorili o pomenu pisanja z roko. Omenili smo, da v življenju doživimo marsikaj, kar pa sčasoma odide v pozabo, čeprav se nam v določenem trenutku zdi zelo zelo pomembno. In prav zato je dobro, če te dogodke lahko shranimo za vse večne čase. Ugotovili smo, da je najbolj pristno, če take dogodke zapišemo z roko na papir, kajti v prihodnosti nam tudi pisava lahko razkrije kaj več kot samo opis dogodka, v pisavi se skrivamo mi sami oziroma naše doživljanje opisanega.
Dogovorili smo se, da si dijaki zapišejo kakšen pomembnejši dogodek, ki se jim bo zgodil v času do konca januarja.
V tem času smo izdelovali tudi voščilnice in poudarili, da je naše voščilo najbolj iskreno, če ga napišemo z roko.
V petek, 22. 12. 2023, smo na šoli izvedli nekaj delavnic. Vsak dijak se je moral vključiti v eno od delavnic, ki jo je izbral glede na interes. Med ostalimi je bila tudi delavnica Pišem z roko. Prav tukaj smo izdelali nekaj plakatov, napisanih z roko, prav tako smo vadili posebno izdelane črke, s katerimi lahko opremimo kakšno posebno besedilo, misel, z njimi napišemo pesem, pismo itd.
V tednu pisanja z roko, torej v času od 22. do 26. januarja pa smo z dijaki ustvarjali besedila, v katerih so se spomnili pomembnih dogodkov iz svojega življenja oziroma opisovali spomine, ki so jih na svoj način zaznamovali.
V ponedeljek, 22. 1. 2024, smo se lotili zapisovanja spominov in opisa samega sebe. Dijaki so opisali in označili sebe, kot se vidijo v zdajšnjem trenutku.
Naslednji dan, torej 23. 1. 2024, smo namenili čas zapisovanju lepih misli, ki jih bodrijo v življenju oziroma jih jemljejo kot vodilo življenja. Vsak dijak je poiskal ali se spomnil neke lepe misli, ki jo je z roko zapisal na papir. Pri tem smo poudarili, da imajo besede res velik pomen, so pa toliko močnejše, če so zapisane z roko, kajti le tako v njih projeciramo tudi sebe.
V četrtek, 25. 1. 2024, pa smo pregledali rokopise, ki so jih ustvarili ljudje, ki imajo danes že častitljivo starost ali pa jih morda celo ni več med nami. Dijaki so doma poiskali kakšno spominsko knjigo, pismo ali kakršenkoli zapis, kjer se vidi z roko izdelan zapis. Ugotovili smo, da so pisave starejših ljudi bile veliko bolj izdelane in da jih večina izžareva posebno estetsko vrednost. Ugotovili smo tudi, da so nekoč v šolah poznali še lepopis, ki pa ga danes več ni.
Preko projekta Piše z roko so dijaki spoznali, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko, saj nam tako pisanja ne samo ohranja spomine, ampak pomeni tudi izboljšanje motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem. Ob pregledu rokopisov starejših ljudi so ugotovili, da danes skorajda ne znamo več pisati z roko, da je njihova pisava v primerjavi s pisavo nekoč veliko bolj neizdelana in nerodna. Veliko večino osebnih sporočil – čestitk za rojstni dan in voščil za pošiljamo in prejemamo preko e-pošte, kar pa pomeni vrsto neosebnega komuniciranja, saj navadno napišemo eno misel in jo pošljemo velikemu številu prejemnikov. Pisanje z roko je bolj osebno.
Dijaki so bili enotnega mnenja, da se veliko bolj razveselijo osebnih, z roko zapisanih sporočil, ker tako vedo, da so namenjene le njim, poleg tega pa si je oseba morala vzeti tudi čas, da je izbrala primeren papir in pisalo.
In čisto za konec smo omenili, da s pisavo razvijamo tudi individualnost, saj je pisava vsakega človeka neponovljiva.
